Kaj je naloga plesnega pedagoga?

V prazničnem času sem se iztrgal iz vsakodnevnega vrveža, zato mi je ostal čas za kratek razmislek o razmerju med denarjem in kakovostjo stvari, ki jih ustvarjamo. Z besedami klasika: "Za denar v Pragi hiša :)?"

A zdaj resno, v zadnjem času veliko potujemo. Opravili smo niz plesnih tekmovanj Michalovce, Humenné, Bardejov, Košice, Žilina, Myjava, Bratislava, Piešťany, Martin, Liptovský Hrádok, Trnava. Bili smo na plesnih sejmih v Firencah, v Londonu. Primerjal sem odnos ljudi do plesa tako v posameznih regijah Slovaške kot tudi v tujini.

Navdušenje in ljubezen sta primerljiva, vendar se mi zdi, da mladi plesalci v tujini sam ples bolj uživajo, imajo od njega več veselja in so pripravljeni vanj tudi več investirati. In ker riba smrdi pri glavi, navajam nekaj situacij, s katerimi sem se srečal.

Spoštovani pedagogi, te točke so v vašo obrambo, da bi se vaši učenci in njihovi starši zavedli, da je vaš prispevek v pedagoškem delu, v izobraževanju, v motivaciji, v vzgoji učencev, ne pa v tem, da vas lahko uničujejo.

S čim sem se srečal?

• ravnateljica, drugič lastnica plesne šole šiva otrokom kostume za plesno predstavo
• pedagog gre na tuji sejem plesnih oblačil z vlakom, da se lahko od tam vrne s škatlo akcijskih plesnih oblačil, ki mu jih v letalo ali avtobus sploh ne bi vzeli
• mlada, začetnica učiteljica gre v regionalno mesto kupit učenki baletne copate. Pri obračunu vztraja, da ima na dokazilu o nakupu obračunan tudi svoj popust, ker starši otroka želijo natančen obračun. Sprašujem se, kako je plačan njen čas, potni stroški in drugo, ko pa starši hočejo še kupovati z njenim popustom?
• pedagog gre v Ukrajino kupit baletne copate za 2,50 €, ki niso le nekakovostni, ampak jih mora še pretihotapiti v kovčku, da učencem prihrani denar.
• lastnica plesne šole organizira plesno tekmovanje z izgubo ali brez dobička. "..... saj vendar ne bo služila na otrocih ...." To je sicer plemenito, vendar temu ustreza tudi kakovost žirije, moderatorjev, zagotovitve in celotne organizacije.
• organizirajo se plesne predstave, na katerih je plesalcev več kot občinstva. Nič ne de, plačano je iz evropskih skladov.
• plesna šola naredi plesno predstavo ob koncu šolskega leta v ekskluzivnih prostorih z vstopnino 3 €. Domnevno ne more dati več, ker starši tega ne bi plačali. Poleg tega: "..... je to za otroke in zahvala staršem ...." Da, zahvala staršem, ki ne bodo plačali 3 € zato, da bi videli svojega otroka na odru državnega gledališča.

Kaj deluje?

• pedagog, ki ima polno glavo tega, da poučuje, za ostalo pa "ima ljudi"
• mobilna fitterka – storitev profesionalnega fitterja, ki pride za plesalci v šolo ali celo na dom in glede na tip postave priporoči optimalna oblačila
• koreograf, ki ustvarja in hkrati ne opravlja funkcije oskrbnika
• ravnatelj šole, ki šolo vodi in hkrati ni računovodja, učitelj in vratar

In tako razmišljam – ali ima lahko pedagog, ki je preobremenjen s tem, da počne veliko stvari in zastonj, ustvarjalne ideje, je lahko dober koreograf, lahko vzgaja k temu, da si ljudje sami sebe cenijo? Da, lahko, in s tem se srečujem vsak dan. Ampak kako dolgo? Ne prav dolgo! In tako tudi vidim, kako nekaterim pedagogom iz oči izginja navdušenje in iskra ter se začne širiti slabo razpoloženje.

Temu pravim ne. Jaz mislim, da mora šola in pedagog učencu dati energijo, predati svoje izkušnje, mu dati ljubezen do plesa. In oprostite, tega se ne da delati zastonj. To je garanje. Pedagog je zato, da daje. In kdor želi dajati, mora imeti iz česa dajati.