"Ko sanje niso le sanje"

"Ko sanje niso le sanje"

Ni preprosto biti odličen, še težje pa je ostati na vrhu. Ne 3, 4, 5 let... mora biti izjemno zahtevno ostati na vrhu 10 let... 

To, kar sem včeraj zvečer videla, je bila predstava, ki je prinesla rezultat trdega dela in ljubezni do plesa. Brez pogojev. 

Zasebni konservatorij na ulici Zádielska 12 v Košicah, pod umetniškim vodstvom Mgr.art. Kataríne Sninske, ArtD, je svojo predstavo ob 10. obletnici ustanovitve svoje šole posvetil dvema osebnostima češkoslovaškega baleta. Doc. Marileni Halászovij in Mgr. Andreju Halászu. Moram vam zaupati, da o tem nista vedela. Do zadnjega trenutka :-).  Gospe Marileni se lahko vsi zahvalimo med drugim tudi  za to, da je leta 1974 uveljavila odprtje plesnega oddelka na Državnem konservatoriju v Košicah.  Od tega dragocenega trenutka lahko na vseh glasbeno-dramatičnih konservatorijih deluje 6-letni študij plesa.  V letih 1961-1968 je postala koreografinja SND, v letih 1969-1981 pa je oblikovala baletni ansambel Državnega gledališča v Košicah.

Bila je vodja plesnega oddelka VŠMU v Bratislavi, delovala je tudi kot pedagoginja na AMU v Pragi. Ker je bila moja takratna trenerka, danes Boba Brella, njena študentka, sem z njo doživela nekaj treningov, ki so me v plesu potisnili naprej. Gospa Marilena pravi, da se ples ne začne v nogah, ampak v glavi. Na treningih me je spraševala: ,,Kje se začne in kje konča ta gib? Kaj mi s tem želiš povedati?"...silila me je razmišljati, preden nekaj naredim... Gospod Andrej je po bogati plesni praksi (v SĽUK-u, v SND - kot solist, v Vojaškem ansamblu v Bratislavi....) deloval kot vodja plesnega oddelka na konservatoriju v Košicah, kot plesni pedagog na Praškem konservatoriju, v Duncan Centru v Pragi, v Plznu, Olomoucu, Ústí nad Labem itd. Njegov trening sem doživela samo enkrat. Seveda kot gledalka:) Takrat je na Praškem konservatoriju poučeval uro klasičnega plesa. Spominjam se, kot da bi bilo včeraj. Jirka in Otta Bubeníček, Robko Hlatký, Vašek Kuneš... so "zablesteli". V dvorani je bilo vzdušje kot iz davnih časov. Čutila se je ogromna avtoriteta in spoštovanje, ki so ga fantje imeli do gospoda Andreja, hkrati pa se je videl ogromen trud, s katerim so fantje izvajali posamezne vaje. Kot da bi bili na predstavi in bi jih gledalo na stotine gledalcev. Plesali so na polno, kar najbolj so znali. Zakonca Halász sta res pomembni osebnosti. 

In takšna osebnost je tudi Katka Sninská. Skupaj z možem sta pred 10 leti ustanovila prvi zasebni konservatorij v Košicah. Katka je po študiju na Gimnaziji na Šrobárovi 1 v Košicah in s sebi lastno odločnostjo pri starših izsilila študij na VŠMU v Bratislavi. Pridobila je štipendijo za študij plesa na Belgijski plesni akademiji. Bila je članica TD Bralen v Bratislavi. V letih 1992-1994 je delovala kot koreografinja v gledaliških igrah in muzikalih v ŠD v Košicah. Leta 1997 je ustanovila prvo zasebno plesno šolo za otroke, kot prvo takšne vrste. Do takrat so otroci plesali le v ansamblih, kjer so bili izbrani na podlagi avdicij. Katka je delala, delala z ljubeznijo. Kasneje se je zasebna šola preoblikovala v SZUŠ, ki deluje še danes.

Že 10 let se skupaj z možem, Ing. Jurajem Sninskim,  trudi študentom pripraviti pogoje za res kakovosten študij. Ne glede na zahteve glede prostorov šole. Zelo malo je ljudi, ki se s takšno odločnostjo danes borijo za umetnost, za vzgojo k umetnosti.  Katka Sniská spada mednje. Zasebni konservatorij zdaj na Zádielski 12 dosega 92,3% uspešnost zaposlitve svojih diplomantov (država je lahko zadovoljna, tukaj res ne zapravlja sredstev). Vzgoja mladino v treh smereh.

V smeri glasbeno-dramatične umetnosti, v smeri ples in v smeri petje. Leta 2016 bo konservatorij odprl novo smer - muzikal. 

A da se vrnem k včerajšnji predstavi. Študenti so predstavili nastope klasičnega plesa, sodobnega plesa (z uporabo več plesnih tehnik contemporary), ljudskega plesa. Prav nič se jim ni treba sramovati. Ravno nasprotno, na svoje nastope so lahko ponosni. Zelo me zabava, kako pedagogi šole "prepletajo" študente posameznih smeri. Imeli smo priložnost videti nekaj skupnih vstopov, kjer so se otroci medsebojno dopolnjevali. Praznovat so prišli tudi nekdanji študenti konservatorija. Mnogi od njih niso sedeli v dvorani. Videli smo jih tudi na odru. Kot mi je ena neimenovana Beátka povedala, če bi lahko, bi želela biti spet študentka tega konservatorija :).

Gospod ravnatelj, Mgr. Boris Girdasov, je v svojem vedno edinstvenem nagovoru omenil moto šole, ki  je:" Smo zahtevni, vendar umetnost to zahteva". Hvala vsem pedagogom šole, da v to usmerjajo naše otroke. In vam, študenti konservatorija, hvala za to, da ste v tem času zbrali pogum in se posvečate umetnosti.  Mi, navadni ljudje, smo vam hvaležni. Na predstavi ste pokazali svojo nedvomno rastočo profesionalnost na odru. Ne prenehajte. Želim vam veliko sreče in zdravja. Prav tako vam želim, da bo nas, navadnih ljudi, ki bomo podpirali vaše prihodnje delo, vedno več. 

Katka, še enkrat velika hvala. 

fotografije : Roland Kilián - hvala, galerijo dodatnih fotografij nam bo Rolo kmalu pripravil. Veselimo se. Več na www.skke.sk ali na FB Zasebni konservatorij (Kmeťova 23) Košice.

 

Najnovejši izdelki

Video

Instagram


Dance Assistant v2.1.0
Dober dan, z veseljem vam pomagam izbrati pravi izdelek. Napišite, kaj iščete.
09.10.2026 14:33
Oceni celoten klepet