Sir Ken Robinson, pokrovitelj The London School of Contemporary, trdi, da bi morali imeti ples in telesna dejavnost v šolah enako vlogo kot matematika, znanost ali drugi predmeti. Trdi, da lahko ples celo izboljša uspešnost učencev pri drugih predmetih.
Odzivi na to trditev niso dolgo čakali. Mnogi so bili pozitivni, hkrati pa se je srečal tudi z neverjetnimi ali posmehljivimi.
Če bi morali opredeliti ples, govorimo o fizičnem izražanju odnosov, občutkov in idej skozi gibanje. Nihče ga ni ustvaril niti si ga ni izmislil. Globoko je zasidran v srcu vsake kulture skozi zgodovino človeštva. Vključuje več žanrov, slogov, tradicij in se nikoli ni nehal razvijati. Ples ima različne vloge v kulturah, od rekreativnih do svetih.
Nekateri ljudje so že dolgo razumeli, da je ples nujen del življenja in izobraževanja. Nizek status plesa v šolah je posledica postavljanja visokih zahtev konvencionalnemu akademskemu izobraževanju, ki inteligenco povezuje z verbalnim in matematičnim sklepanjem.
Številne študije kažejo, kako globlje razumevanje plesa pomaga obnavljati veselje in prinaša stabilnost v težavnih in življenjskih situacijah, zmanjšuje napetost v šolah ter odpravlja ustrahovanje in nasilje.
Zaradi tega so v ZDA začeli nastajati plesni programi za šole, ki se nahajajo v najzahtevnejših razmerah v državi. S pomočjo plesa tako izboljšujejo socialne odnose, gradijo sodelovanje, spoštovanje in sočutje med učenci.
Toni Walker, nekdanji ravnatelj ene osnovne šole na Floridi, je ta pozitiven vpliv na učence potrdil z zgodbo o deklici, ki je ob prvem prihodu na to šolo s seboj prinesla približno 5-centimetrsko mapo z zapisi o vedenju. Ta deklica naj bi imela potrebo drugim pokazati, da je dovolj močna in se je za to pripravljena tepsti. Sprva se ni želela vpisati na plesne tečaje, a ker je bilo to obvezno, ni imela izbire.
Že po kratkem času plesanja je ugotovila, da ima naravni talent, in je nismo več morali prepričevati, da bi hodila na plesne ure.
Ravnatelj je potrdil, da se je učenka spremenila že po tretji plesni uri. Začela je skrbeti zase, začela je drugače komunicirati, postala je prijazna in začela spoštovati svojo okolico. Njena mati ni mogla verjeti spremembi, ki jo je videla. Toni je izjavil, da ima plesni program na njihovi šoli veliko večji pomen, kot si ljudje lahko mislijo.
Ples je v šole prinesel številne koristi, predvsem na področju socialnih odnosov med študenti, zlasti med različnimi spoli in starostmi. Mnoge oblike plesa so družabne, vključujejo skupne gibe z neposrednim fizičnim stikom.
Kar 95 odstotkov šol, vključenih v plesni program, je povedalo, da so se dokazljivo izboljšale sposobnosti študentov za sodelovanje, povečalo se je sprejemanje drugih in prav tako so začeli z drugimi osebami ravnati z večjim spoštovanjem.
Eden od ravnateljev je bil posebej navdušen, ko so se po dvoletni udeležbi v plesnem programu rezultati učencev pri drugih predmetih izboljšali iz podpovprečnih na nadpovprečne.
Seveda ne gre le za ples, temveč za celotno telesno dejavnost v šolah. Trend v večini šol je zmanjševati količino telesnih dejavnosti v korist povečanja časa za matematiko, znanost ali jezike. Vendar ti ukrepi niso izboljšali uspešnosti učencev tako, kot so politični odločevalci pričakovali.
Skupina raziskovalcev je celo pripravila pregled več kot 850 študij in pozitivnih učinkov telesne dejavnosti na otroke šolske starosti. Ne bi verjeli, a našli so dokaze v podporo zaključku, da ima telesna dejavnost neposreden pozitiven vpliv na spomin, koncentracijo in vedenje v razredu ter kolektivu.
Na koncu bi lahko rekli, da ples in umetnost nista le za izbrane nadarjene ljudi, temveč ravno nasprotno. Umetnost bi morala biti dostopna vsem, da bi kakovostno oblikovala vsakega posameznika, saj so njeni učinki na kakovosten razvoj nesporni.
Vir
Sir Ken Robinson predava o tem, kako šolski sistem pogosto zatira talent na dogodku TED.
Ugodnosti za naše zveste pri vsakem nakupu.- 5%
Registriraj se kot
Želim popust
